Slavna božična klasika, ki je nastala v ukrajinskem mestu, kjer danes leži fronta

Ščedrik, kot se je ukrajinska tradicionalna pesem pred angleško priredbo imenovala, pripoveduje o lastovki, ki prileti v hišo in gospodarju napoveduje obilje v prihajajočem letu. Obljublja mu zdravo živino, veliko denarja in lepo ženo.

Kot piše v članku, objavljenem na spletni strani ameriške univerze Rice, so na predvečer novega leta, ki ga v Ukrajini praznujejo 13. januarja, mlada dekleta hodila od hiše do hiše in prepevala to pesem. Običaj, podoben koledovanju, naj bi prinašal srečo in obilje, zato so dekleta pri vsaki hiši obdarili.

Pesem za promocijo neodvisne Ukrajine

Tradicionalni napev je v začetku 20. stoletja v roke vzel ukrajinski skladatelj Mikola Leontovič in mu dal obliko, ki jo poznamo tudi danes, tj. Carol of the Bells. Leontovičev Ščedrik je bil prvič izvajan leta 1916 v Kijevu. Kot piše Politico, je to bilo kratko obdobje ukrajinske neodvisnosti, preden je državo pod svoje okrilje spravila Sovjetska zveza. Vlada nove neodvisne države je Leontovičevo delo prepoznala kot možnost promocije za neodvisno Ukrajino v svetu. Zato so leta 1919 oblikovali nacionalni pevski zbor in ga poslali na evropsko in nato svetovno turnejo.

Kot piše Politico, svet ni priznal neodvisnosti Ukrajine, je pa z zanimanjem prisluhnil priredbam tradicionalnih ukrajinskih pesmi. Ščedrik je pri tem izstopal in zbor ga je zato pogosto izvajal v dodatku. Leta 1936 ga je ameriški skladatelj Peter J. Wilhousky prilagodil z angleškim besedilom in dobili smo božično klasiko Carol of the Bells. Leontovič svetovne slave Ščedrika ni doživel. Leta 1921 ga je umoril agent sovjetske tajne službe.

Ščedrik pa ima za Ukrajince danes posebno močen simbolni pomen. Pesem je nastala in zaslovela v obdobju, ko si je Ukrajina prizadevala za neodvisnost in se je borila proti ponovni ruski prevladi. "Nikoli ni bila samo božična pesem, ampak ukrajinsko kulturno sporočilo. Je neke vrste razglednica globoko zakoreninjene duhovnosti in upornosti," je za Politico dejala avtorica knjig o Leontoviču Larisa Semenko.

Zametki klasike nastali v mestu na fronti

Mnogi zato simbolni pomen skladbe poudarjajo tudi v obdobju, ko se Ukrajina znova bori proti ruski prevladi. Leontovič pa je s trenutno vojno povezan še na en način. Od leta 1904 do 1908 je namreč bival in deloval v Pokrovsku, mestu, skozi katero že dve leti teče frontna črta. Kot je za Politico pojasnila Semenko, je skladatelj Leontovič tam umetniško zrasel in se tudi navdušil nad ukrajinskim ljudskim izročilom. Zametki Ščedrika naj bi nastali prav v tem danes porušenem in zapuščenem mestu, kjer se bijejo hudi boji med rusko in ukrajinsko vojsko.

Ščedrik prav zaradi svoje simbolne vloge v Ukrajini odmeva tudi med vojno. Tako so ga pred letošnjim božičem izvedli tudi v uničeni ukrajinski elektrarni in na tak način skušali opozoriti na težke okoliščine, ki jih ustvarjajo ponavljajoči se ruski zračni napadi na energetsko infrastrukturo.